Get Adobe Flash player

Prijava

Kdo je na strani?

Na strani je 6 gostov in ni članov .

Prevedi stran v:

Spoštovane krajanke in krajani!

Z vami sem že drugi mandat kot predsednik KS Loka pri Žusmu. Kar nekaj velikih projektov smo skupaj uresničili, kot so vaško jedro Dobrina, modernizacija LC Loka - Žamerk in Oslešćica – Bah ter še seveda veliko modernizacij Javnih poti in ne kategoriziranih cest. Kot »zmagovalni« projekt pa je vsekakor izgradnja in nadgradnja javnega vodovoda, Tako bomo na novo oskrbeli približno 100 gospodinjstev v KS, od skupno 220 ter zagotovili nadaljnjo dolgoletno oskrbo s pitno vodo na nivoju celotne Občine Šentjur. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem dosedanjim svetnikom, ki so sodelovali z mano, Poudariti moram, da smo vedno delovali usklajeno, gospodarno, plansko in investicijsko, komunikacija je bila odprta, zaključna letna bilanca pa ni bila nikoli negativna. Seveda pa moram tudi javno pohvaliti vse vas krajanke in krajane za dobro sodelovanje, za vse pohvale in tudi graje, kajti le tako smo lahko še boljši, bolj čustveno navezani, razumni in uspešnejši. Sodelovanje z Občino Šentjur in njenimi službami je odličen. Že večkrat sem poudaril tako ustno kot pisno, da če ne bi bilo v zadnjem mandatu župana, mag. Marka Diacia in njegovih ožjih sodelavcev, bi bile še vedno sanje vseh nas krajank in krajanov KS o oskrbi s pitno vodo oz. možnost priključitve na javni vodovod. Tako smo tudi uspešni na občinskih razpisih modernizacij Javnih poti in ne kategoriziranih cest katere smo uredili v mojem mandatu: Križ-Marcen, Grad Žusem- odcep Škornik in Mrzlek-Loknar.

 

Prav tako še moram omeniti pripravo prostorskega načrta(OPN) za širitev naselja Loka v smeri Žamerk, kjer bomo pridobili približno 15 urejenih parcel in s tem ponovno omogočili mladim družinam, da se vrnejo in uredijo novi dom tako, da povečamo število prebivalcev in zaustavimo upad, ki je zelo prisoten v zadnjih letih. S sprejetjem OPN imamo možnost razvoja podeželskega turizma v Dobrini, širitev kamnoloma Žusem, ureditev vaškega jedra v Loki. Z vsemi vaškimi skupnostmi zelo dobro sodelujemo. Že v letnem planu sprejmemo kaj in kje bomo delali tako, da do sedaj ni bilo nikjer »vroče krvi« in zavidanja med seboj. Če je prisotna odprta komunikacija, razum in čustva, se cilj doseže in poveča zadovoljstvo in bivalno okolje. V največji meri so aktivna društva, ki izvajajo razne prireditve po svojih letnih programskih planih. Tako nam nobeno sejo ne zmanjka denarnih vlog društev in gospodinjstev za mineralne surovine. V preteklosti smo po svojih finančnih zmožnostih pomagali društvom katera so izvajala večje finančne plane. Tako zelo dobro sodelujemo s Prostovoljnim gasilskim društvom(PGD) Loka pri Žusmu, ki opravljajo tudi urejevanje javnih površin v centru Loke, kateri je v zadnjih letih spremenil podobo in postaja med lepšimi v Občini Šentjur. V Dobrini zelo dobro delujeta dva društva, Izviri Dobrina in Športno društvo, katero pa skrbi za urejanje javnih površin v vaškem jedru Dobrina. Prav z društvom Izviri Dobrina veliko sodelujemo v zadnjem mandatu, največji projekt je bil Grajska učna pot (GUP). ter v turistični in športni panogi. Zelo močno noto obujanja Žusma pa je v zadnjem obdobju prevzelo Planinsko društvo Žusem, katero je že organizira vsakoletna tradicionalna pohoda, ob dnevu žena v mesecu marcu in pohod prijateljstva KS Loka pri Žusmu-Slivnica pri Celju In Sv. Štefan v mesecu aprilu iz smeri Ječovo-Žurej. S svojim največjim projektom postavitve Stolpa ljubezni, za katerega je bil položen temeljni kamen 27. aprila 2014, so že pričeli z gradbenimi deli. Gre za edinstveni največji leseni stolp v Evropi v višini 25,9 m.

Prizadevanja, da bi uvedli krajevni praznik so bila zelo velika. Tako smo pričakovali, da bo to otvoritev javnega vodovoda, vendar so dela zaostajala, zaradi slabega poletnega vremena. Tako je ta veliki projekt otvoritve prestavljen na mesec oktober.

Vse krajanke in krajani ste vljudno vabljeni, v soboto, 13. septembra na praznovanje krajevnega praznika KS Loka pri Žusmu, ob 16. uri. Tako bomo predstavili nove pomembne pridobitve: grb, zastavo in himno »Pozdravljena Loka«, avtorice Anice Lipovšek. Pridite, vzemite so čas, da skupaj praznujemo, pokramljamo in se poveselimo ter tako obeležimo in predamo namenu velike projekte in pridobitve v naši Krajevni skupnosti. Po uradnem delu bomo vse pogostili z golažem in pijačo. Za družabni del bosta poskrbela ansambla Pegaz in Akordi. Pridite, ne bo vam žal ! Prireditev bo ob vsakem vremenu.

Zahvala vsem za podporo, sodelovanje, prijateljstvo, ideje, pobude in vesel sem, da smo vse to skupaj delili in ustvarjali ter z veseljem povedali od kod smo doma!

Polni naziv: Športno društvo Dobrina
Skrajšani naziv: ŠD Dobrina
Sedež: Dobrina 7, 3223 Loka pri Žusmu
Zakoniti zastopnik: Branko Recko
Datum vpisa pri registrskem organu: 15. 5. 2000
Davčna številka: 61617865
Polni naziv: Športno društvo Loka pri Žusmu
Skrajšano ime: ŠD Loka pri Žusmu
Sedež: Loka pri Žusmu 109, 3223 Loka pri Žusmu
Zakoniti zastopnik: Srečko Krajnčan
Telefonska številka:  041 708 988
Elektronska pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Datum vpisa pri registrskem organu: 21. 10. 1999
Davčna številka 83663622
Polni naziv: Strelsko društvo Loka pri Žusmu
Sedež: Loka pri Žusmu 109, 3223 Loka pri Žusmu
Zakoniti zastopnik: Kolar Jure
Telefonska številka: 041 248 893
Elektronska pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontaktna oseba: Marija Skale
Telefonska številka: 031 614 432
Datum vpisa pri registrskem organu: 11. 4. 1977
Davčna številka: 92933025
Polni naziv: Kulturno društvo Dobrina - Ljudski pevci in godci
Skrajšano ime: KD Dobrina
Sedež: Dobrina 2, 3223 Loka pri Žusmu
Zakoniti zastopnik: Viktor Drobne
Telefonski številki: (03) 579 70 85; 041 381 434
Kontaktna oseba: Milica Krampršek
Telefonska številka: 031 734 791
Datum vpisa pri registrskem organu: 16. 7. 2004
Davčna številka: 39786633

 

PREDSTAVITEV DRUŠTVA:

Kulturno društvo Dobrina - Ljudski pevci in godci ohranja ljudsko pesem in se povezuje z enakimi društvi. Nastopamo na srečanjih ljudskih pevcev, koncertih, ki jih prirejajo razne skupine in pripravljamo Miklavžev koncert.

 







TRADICIONALNE PRIREDITVE:

  • Miklavžev koncert

 

 

 

 

 

 

 

 

KORK Loka pri Žusmu - Jelka Križnik, tel. št. 041 698 285

Območno združenje Rdečega križa Šentjur skupaj z 12 krajevnimi organizacijami Rdečega križa pokriva območje občin Šentjur in Dobje. Izvajamo javna pooblastila na področju krvodajalstva, kjer organiziramo krvodajalske akcije, sodelujemo pri projektu darovanja organov s Slovenija tranplant, v primeru naravnih, elementarnih in drugih nesrečah se vključujemo s projektom Zaščita in reševanje, prva pomoč, nastanitvene enote, stacionariji, organiziramo tečaje in izpite ter usposabljanja iz prve pomoči za pripadnike Civilne zaščite, delavce na delovnem mestu, kandidate za voznike motornih vozil, s poizvedovalno službo pomagamo pri poizvedovanju za pogrešanimi.

Poleg javnih pooblastil izvajamo tudi: Program krepitve in varovanja zdravja, kamor sodijo postaje RK, na katerih merimo krvni tlak, sladkor v krvi, holesterol, program Socialna dejavnost (zbiranje, skladiščenje in delitev materialne pomoči zlasti v obliki prehrambenih in higienskih paketov, oblačil), program Skrb za boljšo kakovost starejših oseb (srečanja starejših, obiski in obdaritve, sosedska pomoč), Program Brezplačna psihosocialna pomoč – svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski, program širjenja znanj o RK in MHP.


DEJAVNOSTI NAMENJENE VSEM OBČANOM:

Postaje RK od septembra do konca leta 2010

  • 5. 9. 2010 od 8.00 do 9.00 v Zg. trgu v kaplaniji v Šentjurju
  • 5. 9. 2010 od 12.30 do 14.00 v gasilskem domu na Planini pri Sevnici
  • 11. 9. 2010 od 9.00 do 11.00 v poslovalnici Mercator Šentjur
  • 12. 9. 2010 od 9.30 do 11.30 na Kalobju pri cerkvi
  • 3. 10. 2010 od 8.00 do 9.00 v Zg. trgu v kaplaniji v Šentjurju
  • 15.10.2010 od 9.30 do 11.00 Šolski center Šentjur v okviru svetovnega dneva hrane (datum in ura še nista dokončno potrjena)
  • 7. 11. 2010 od 8.00 do 9.00 v Zg. trgu v kaplaniji v Šentjurju
  • 13. 11. 2010 v Kulturnem domu na Ponikvi (za uro se še dogovarjamo)
  • 5. 12. 2010 od 8.00 do 9.00 v Zg. trgu v kaplaniji v Šentjurju

 

Srečanja starejših občanov

  • Krajevna organizacija Rdečega križa Loka pri Žusmu 4. 12. 2010
  • Krajevna organizacija  Rdečaga križa Grobelno predvidoma v mesecu novembru oz. decembru 2010
  • Občinska organizacija Rdečega križa Dobje predvidoma v mesecu novembru oz. decembru 2010

 

Program socialna dejavnost

Skladišče RK Šentjur, Cesta Miloša Zidanška 9, 3230 Šentjur je odprto vsako sredo od 9.00 do 12.00 ure. V skladišču RK poteka zbiranje in delitev materialne pomoči zlasti v obliki prehrambenih in higienskih paketov, oblačil, obutve.

V mesecu ioktobru bo zaradi tretje distribucije hrane iz Evropske skupnosti skladišče RK odprto tudi druge dni v tednu, prav tako pa tudi v popoldanskem času (datume in ure bomo naknadno določili).

Polni naziv: Lovska družina Loka pri Žusmu
Skrajšani naziv: LD Loka pri Žusmu
Elektronska pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Zakoniti zastopnik: Anton Gajšek (starešina)
Kontaktna oseba: Marjan Skale
Telefonska številka: 031 614 423
Datum vpisa pri registrskem organu: 30. 9. 1976
Davčna številka: 44068077*

 

* Društvo ima status društva v javnem interesu, kateremu lahko davčni zavezanci nakažejo 0,5 % dohodnine.

Lovska družina Loka pri Žusmu šteje 29 članov. Skrbijo za 2.800 ha lovne površine, ki zavzema 5 KS (Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Lesično, Podčetrtek, Virštanj). Zemljišče meji na 5 sosednjih družin (Dobje, Podčetrtek, Pristava, Loka in Log Šentvid).

 

Število živali na tem območju: 220 divjadi (srnjad), 30-35 gamsov, veliko divjih svinj, zelo malo zajcev in nekaj lisic.

Napiši nekaj o dokumentih

 

Na teh straneh predstavljamo društva, ki imajo sedež na območju KS Loka pri Žusmu.

Loka pri Žusmu

Loka pri Žusmu je razloženo naselje z gručastim jedrom na Kozjanskem ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju, ter Podčetrtku in Kozjem. Naselje leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka. Naselje sestavlja osem zaselkov: Drnovce, Javoršica, Oslešica, Podvrh, Primožno, Rudnica, Zavrečnica in Žamerk, ki se razprostirajo na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice.

Loka pri Žusmu je staro glažutarsko naselje. V začetku 19. stoletja je tu Johann Friedrich postavil glažuto, pozneje spremenjeno v kopitarno. Predstavitev loških glažut si lahko ogledate v cerkvi sv. Leopolda, ki je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva.

Nad zaselkom Žamrek leži arheološko območje Tinje. Zajema več ledin z arheološkimi najdbami (V riži, Stari grad, Britof). Zaščitna izkopavanja in sondiranja izvedena 1980 in 1981 so odkrila sledove poznoantične utrjene naselbine velikosti okoli 200x300 m, ki zajema vrh griča z ruševinami srednjeveškega gradiča Salburga in velik del južnega pobočja. Na vzhodni pristopni strani je bila naselbina zavarovana z dvema jarkoma, na drugih straneh pa zavarovana z naravno strmino. Pri gradnji ceste je bilo odkritih sedem lesenih deloma poškodovanih stavb, ki so bile postavljene na ozkih terasah, vsekanih v strmo pobočje. Le domnevni kultni objekt v jugovzhodnem delu naselbine je bil zidan. Med poznoantičnimi najdbami je pomemben depo železnega orodja iz konca 6. stoletja. Nekateri značilni kosi keramike kažejo, da je bila postojanka poseljena tudi v slovanskem obdobju. Zunaj naselbine so odkrili sledove grobišč. Posebno pomembna sta dva sarkofaga, mlajši je okrašen s križem.

V Javoršici je ohranjena partizanska bolnica R6, ki so jo postavili oktobra 1944 v gostem grmovju, delno vkopano v zemljo. Bolnišnica ni bila nikoli izdana.

Stara razglednica

Stara razglednica Loke pri Žusmu

Dobrina z Žusmom

Dobrina je kraj, ki leži pod pobočjem Žusma. Prebivalci tega kraja se preživljajo v manjši obliki s kmetijstvom, večina pa je zaposlenih v bližnjih večjih krajih (Šentjur, Štore in Celje).

Legenda pravi, da so zdravilno vodo našli grajski lovci. Ko so lovili v revirjih Košnice in Dobrine, je enemu od grajskih postalo slabo. Po snegu so ga vlekli proti cesti v Dobrino, od koder bi ga s konji spravili v Žusemski grad. V velikem snegu so zagledali zaplato kopnega in vodo, ki ni bila zmrznjena. Bolniku so dali piti veliko te vode in kmalu mu je odleglo.

Še veliko zgodb o čudežni ozdravitvi ljudi, ki so pili to vodo je nastalo pozneje. Po teh legendah, ki predstavljajo najstarejše podatke o zdravilnosti vode v Dobrini je nastalo ime GRAJSKI VRELEC DOBRINA.

Še danes se ljudje od blizu in daleč zatekajo h Grajskemu vrelcu v Dobrini in uspešno zdravijo rane in želodčne težave.

Naselje Dobrina je odlično izhodišče za pohod na bližnji Žusem, ki se nahaj na 669 m visoki vzpetini, na kateri stojita dve cerkvici, prva je župnijska cerkev sv. Valentina, druga pa preko 700 let stara podružnična cerkev sv. Jakoba, ki hrani dragocene freske iz 15. in 16. stoletja ter lestence iz domače glažute. Na vrhu Žusma so ohranjene razvaline gradu, do Žusma vodijo tudi turistične poti Po sončnih obronkih Žusma, Turistična zanka ter Slomškova pot. Glede na lego in ugodne vremenske pogoje predstavlja Žusem ugodno izhodiščno točko za dolge prelete.   

Razvaline gradu Razvaline gradu

Razvaline gradu Razvaline gradu

Razvaline gradu Razvaline gradu

 

Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma

Izdelki iz Glažute

Cerkvica sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18.st.. Na ogled so prelepi stekleni izdelki izstopajo pa lestenci, ki krasijo še vedno številne cerkve na območju Kozjanskega.

Lestenec v cerkvi Sv. Leopolda

Lestenec v cerkvi Sv. Leopolda

 

Cerkev Sv. Leopolda Loka pri Žusmu

Cerkev Sv. Leopolda

Leopold Fieglmuler je v Loki pri Žusmu zgradil glažutarsko cerkvico sv. Leopolda, ki je bila posvečena leta 1871. Cerkvico sestavljajo ladja ter prezbiterij s prizidkoma. Nad fasado je stolpič s piramidasto streho. Cerkvica je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva. O lepoti steklenih izdelkov pričajo lestenci, ki krasijo številne cerkve na območju Kozjanskega.

 

Partizanska bolnica R6 v Javoršici

Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnišnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944 ter obnovljena leta 1977 in 2002.

 

Cerkev Sv. Jakoba in Valentina v Dobrini

Cerkev Sv. Jakoba in Sv. Valentina

Cerkev sv. Jakoba je nastala v 14. stol. iz tega časa je ladja, v 15. stol. je bila obokana, prizidan ji je bil prezbiterij. Takrat je bila cerkev tudi poslikana. Freske so delo žirovniškega mojstra iz let 1450 do 1455. Zvonik so prizidali 1665. leta.
Na mestu cerkve sv. Valentina je že leta 1545 stala cerkev sv. Fabijana in Sebastjana. Sedanja stavba je baročna, ki je prvotno imela lesen stolpič, 1894. leta pa so pozidali sedanjega. Banjasto obokana stavna z dekorativno plastiko iz leta 1930 in oltarji iz 18. stol.

 

Grajski vrelec Dobrina

 Izvir vode naj bi bil zdravilen. Uporaba loške vode je po mnenju različnih zdravnikov učinkovita za ozdravitev in lajšanje različnih bolezni in bolezenskih stanj.

 

Zgodovina POŠ Loka pri Žusmu

V letih 1887 - 1889 je delovala v kraju nemška zasebna šola, ki jo je podpiralo nemško šolsko društvo. Slovenska zasebna šola je bila v Loki odprta 16. novembra 1896. Pouk v slovenski šoli je bil v poslopju tamkajšne tovarne kopit. Obiskovali so jo učenci iz Loke in Oslešice. Prvi javni učitelj je bil Josip Tratar. Ker je število otrok naraslo, je bila šola 1902 razširjena v dvorazrednico. V šolskem letu 1917/18 je bila ukinjena in otroci so obiskovali pouk v šoli na Žusmu. Ponovno je bila odprta 26. julija 1920, v letu 1939/40 je imela dva oddelka.

  Šola 1896

šola leta 1896

Sredi aprila 1941 so v Loko prispeli prvi Nemci in z njimi tudi prvi nemški učitelji (F. Tutner, H Hansa, J. Neukirchner in drugi).
5. 6. 1945 se je spet začel pouk v slovenskem jeziku. V Loko so bili začasno vključeni vsi učenci iz bivšega loškega in žusemskega okoliša (214 otrok), šolo so obiskovali dopoldan in popoldan. 16. 7. 1945 so dobili prve slovenske čitanke.
Leta 1946 so začeli prenavljati bivšo graščino, kjer so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Otvoritev je bila 27. 4. 1947. Ko so v Dobrini 1. 4. 1949 odprli novo šolsko poslopje, so 36 učencev iz Loke prešolali tja.

 Šola leta 1947
šola leta1947

V Loki so začeli temeljito prenavljati šolsko poslopje, število otrok je naraščalo in zaradi prostorske stiske so 1960/61 pričeli s prezidavo stavbe.
Pridobili so eno učilnico. Toda kmalu zatem je število otrok začelo upadati, tako je bilo 1965/66 samo 88 učencev.

S šolskim letom 1966/67 je šola prenehala delovati kot samostojen zavod, saj so v Gorici pri Slivnici zgradili moderno šolsko poslopje in so tja prešolali učence višjih razredov šole Loka pri Žusmu. Ta je postala podružnica. Potres 20. junija 1974 je šolo - graščino tako prizadel, da je postala neuporabna za pouk, zato so z denarjem slovenske solidarnosti v roku dveh mesecev postavili montažno šolsko poslopje s petimi učilnicami in pripadajočimi prostori. Glede na nizko število učencev iz Loke in Dobrine so učence obeh šol združili, šolo v Dobrini pa ukinili. V šoli so imeli prvič čiste nekombinirane oddelke.

Gradnja šole 1974 
začetek gradnje 1974

 Leta 1976 je bil v šolskih prostorih odprt oddelek vrtca.

Zaradi zmanjšanja števila otrok je bil leta 1997/98 spet uveden kombinirani pouk.
Leta 2004/05 so pričeli z gradnjo težko pričakovane telovadnice, temeljni kamen je bil položen 3. septembra 2004. Delo je bilo zaključeno v letu dni in telovadnica je bila predana svojemu namenu ob občinskem prazniku 23. septembra 2005.

 

Radarska slika padavin

 

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information